Slive pomagajo pri zaprtju, napihnjenosti in nasploh skrbijo za dobro prebavo. Poleg tega so izjemno odvajalo. Učinkovite so tudi pri drugih zdravstvenih težavah. Svetujemo pa, da ste pri uživanju zmerni.
Suhe slive vsebujejo skoraj še enkrat več pomembnih vitaminov kot surove: vitamina A vsebuje suha sliva skoraj dvakrat več kot surova, vitamina K vsebuje skoraj desetkrat več, betakarotena tri- do petkrat več, luteina šestkrat več, vitamina C pa vsebujeta približno enako.
Suhe slive so izjemno primerne tudi pri urejanju prebave. Pomagajo, če nimate apetita ali če ste zaprti. Pektin v njih namreč mehča blato in pomaga pri iztrebljanju. Če imate tovrstne težave, si zvečer pred spanjem pripravite pet v vodi namočenih suhih sliv in jih zaužijte zjutraj na tešče skupaj z vodo. Lahko pa si pripravite tudi slivovo kašo. Nekaj žlic kaše zaužijete zjutraj na tešče.
Cena: (kozarček 200g) 6.00€
Suhe fige so, čeprav je to težko verjeti, resnično bogat vir kalcija, torej rudninske snovi, izjemno pomembne za zdravje kosti. Samo 100 g suhih fig vsebuje kar 186 mg kalcija, medtem ko ga denimo enaka količina mleka vsebuje le 119 mg. Bolj kot z vitamini so bogate z minerali: kalijem, magnezijem, kalcijem, fosforjem, železom in še nekaterimi. Za sadje vsebujejo presenetljivo veliko beljakovin, kar dober odstotek. Seveda pa so najbolj bogate s sladkorji, tistimi zdravimi, naravnimi.
Zaradi njih obrok svežih fig zagotavlja vir najčistejše energije, ki jo lahko začutimo in uporabimo takoj.
Fige tudi:
– pospešujejo presnovo
– urejajo prebavo in odpravljajo zaprtje
– čistijo sečne poti
– koristijo jetrom in žolčniku
– odpravljajo hemoroide
– delujejo varovalno proti raku
– znižujejo previsok krvni tlak
– pomagajo pri notranjih vnetjih
– lahko pomagajo pri težavah s kostmi
Fige so odlične kot samostojen obrok, ali pa v sadnih solatah, smoothie-jih, marmeladi, kompotu, prilogah, …
Cena: (kozarček 200g) 6.00€
Pri Kmetiji Marima Vam nudimo enostaven način nakupa naših dobrot v nekaj preprostih korakih:
– Dodajte izbrane izdelke v košarico
– Preverite, dodajte / odstranite izdelke v košarici
– Po potrditvi s strani Paypal-a Vam naročilo dostavimo po pošti Slovenije
![]() |
Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 | ![]() |
---|
Na Kmetiji Marima se trudimo zajeti čim pestrejši izbor kvalitetnega suhega sadja, kot tudi oljčnega olja. Surovine za naše izdelke pridelujemo sami po načelih ekološke pridelave, ter sušimo v električni sušilnici. Suho sadje, ki ga cenimo predvsem zaradi sladkega okusa, visoke hranilne vrednosti in dolgega roka trajanja, je sadje, iz katerega je bilo s sušenjem odstranjene večina vode. S sušenjem se prostornina in teža sadja zmanjšata, poveča pa se koncentracija hranilnih snovi (delež sladkorja celo za 70 odstotkov). Zgodovina suhega sadja sega daleč nazaj, v 4. st. pr. n. št., poraba pa je močno razširjena še danes. Največje povpraševanje je po tradicionalnem suhem sadju, kot so suhe slive, fige, marelice, jabolka in hruške.
Na podlagi znanja iz agronomije (mag. Bioloških in biotehniških znanosti za področje agronomije) in izkušenj (delo na kmetiji) vam nudimo tudi: • Košnja trave • Urejanje okolice • Obrezovanje in oblikovanje žive meje • Obrezovanje sadnega in okrasnega drevja ter • Razne zasaditve • Doživetje SLADOKUSEC
- MAGISTRSKO DELO: VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV SUŠENJA NA
VSEBNOST IZBRANIH PRIMARNIH IN
SEKUNDARNIH METABOLITOV V PLODOVIH FIG (Ficus carica L.)
Urška Klančar
-
Vplivi različnih načinov sušenja na vsebnost sladkorjev, organskih kislin in fenolnih snovi v plodovih fige (Ficus carica L.)
Urška Klančar, Ana Slatnar, Franci Štampar, Robert Veberič, Dunja Bandelj
- Izzivi in ovire za ekološko pridelavo fig v Slovenski Istri
Mateja Breg Valjavec, Urška Klančar
- Effect of Drying of Figs (Ficus carica L.) on the Contents of Sugars, Organic Acids, and Phenolic Compounds
Ana Slatnar, Urška Klančar, Franci Štampar and Robert Veberič
- MAGISTRSKO DELO: VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV SUŠENJA NA
VSEBNOST IZBRANIH PRIMARNIH IN
SEKUNDARNIH METABOLITOV V PLODOVIH FIG (Ficus carica L.)
Urška Klančar
-
Vplivi različnih načinov sušenja na vsebnost sladkorjev, organskih kislin in fenolnih snovi v plodovih fige (Ficus carica L.)
Urška Klančar, Ana Slatnar, Franci Štampar, Robert Veberič, Dunja Bandelj
- Izzivi in ovire za ekološko pridelavo fig v Slovenski Istri
Mateja Breg Valjavec, Urška Klančar
- Effect of Drying of Figs (Ficus carica L.) on the Contents of Sugars, Organic Acids, and Phenolic Compounds
Ana Slatnar, Urška Klančar, Franci Štampar and Robert Veberič
Pri sušenju v električni sušilnici upoštevamo pravilo, da nobenega sadja ne smemo sušiti pri temperaturi višji od 55 stopinj Celzija, saj bi s tem uničili encime in še zmanjšali količino toplotno občutljivih vitaminov. Zanimiv je podatek, da iz 100 kilogramov svežih jabolk dobimo od 10 do 12 kg suhih krhljev; iz enake količine češenj pa kar 25 kg suhih češenj ter dobrih 30 kg suhih češpelj iz 100 kg svežih. Glede na povečano aromatičnost suhega sadja zagotovo velja rek: manj je več! Tudi pri hranjenju suhega sadja se zgledujemo po izkušnjah iz preteklosti. Najprimernejše so steklene posode, v katerih je vsebina vselej pod nadzorom. Tesno zaprte kovinske škatle ali plastične posode pa so strup za suho sadje, če naj bi v njih čakalo več tednov ali celo mesecev.
Pri sušenju v električni sušilnici upoštevamo pravilo, da nobenega sadja ne smemo sušiti pri temperaturi višji od 55 stopinj Celzija, saj bi s tem uničili encime in še zmanjšali količino toplotno občutljivih vitaminov. Zanimiv je podatek, da iz 100 kilogramov svežih jabolk dobimo od 10 do 12 kg suhih krhljev; iz enake količine češenj pa kar 25 kg suhih češenj ter dobrih 30 kg suhih češpelj iz 100 kg svežih. Glede na povečano aromatičnost suhega sadja zagotovo velja rek: manj je več! Tudi pri hranjenju suhega sadja se zgledujemo po izkušnjah iz preteklosti. Najprimernejše so steklene posode, v katerih je vsebina vselej pod nadzorom. Tesno zaprte kovinske škatle ali plastične posode pa so strup za suho sadje, če naj bi v njih čakalo več tednov ali celo mesecev.
Vsi vemo, da je sadje odlično za naše zdravje, njegovo uživanje pa lahko zmanjša tveganje za nastanek rakavih obolenj in nam pomaga shujšati. Ko jemo hrano, polno kakovostnih hranil, telo zazna, da je bilo pravilno nahranjeno. Zaradi tega hormon leptin da telesu signal, da mu ni treba več iskati hrane. Sadje nam prav tako da energijo, ki jo med drugim potrebujemo za vadbo, ta pa nam seveda pomaga shujšati. Suho sadje je kot nalašč za ljubitelje sladkega, ki sicer posegajo po predelanih sladkarijah. Prav zato je odličen izhod v sili, ko se pojavi neustavljiva želja po sladkem – smrtna obsodba vsake diete.
Vsi vemo, da je sadje odlično za naše zdravje, njegovo uživanje pa lahko zmanjša tveganje za nastanek rakavih obolenj in nam pomaga shujšati. Ko jemo hrano, polno kakovostnih hranil, telo zazna, da je bilo pravilno nahranjeno. Zaradi tega hormon leptin da telesu signal, da mu ni treba več iskati hrane. Sadje nam prav tako da energijo, ki jo med drugim potrebujemo za vadbo, ta pa nam seveda pomaga shujšati. Suho sadje je kot nalašč za ljubitelje sladkega, ki sicer posegajo po predelanih sladkarijah. Prav zato je odličen izhod v sili, ko se pojavi neustavljiva želja po sladkem – smrtna obsodba vsake diete.
Kljub temu, da lahko v trgovinah skozi vse leto kupimo sveže sadje, je priporočljivo, da si kdaj pa kdaj privoščimo tudi suhega, ki je prav tako bogat vir vlaknin, vitaminov in mineralov. V grizljanju suhega sadja lahko uživamo ob vsaki priložnosti, še najbolj pa prija v času hladnejših dni. Vedno ga imamo lahko pri roki, zato si ga brez težav privoščimo celo za malico ali v trenutkih, ko si zaželimo nekaj sladkega. Tako hitro poskrbimo za več energije, potešimo željo po sladkem (zaradi manj vode v sadju, je okus sladkorja še intenzivnejši), hkrati pa poskrbimo tudi za boljšo prebavo. Suho sadje namreč odlično spodbuja prebavo. Predvsem suha jabolka, ki delujejo razstrupljevalno in odganjajo škodljive mikroorganizme. Nenadomestljive so tudi suhe slive, fige in hruške. Suhe slive naj bi upočasnile razvoj arterioskleroze, s tem pa posledično bolezni ožilja. Suha jabolka lajšajo težave z astmo pri otrocih, preprečujejo pojav Alzheimerjeve bolezni, nižajo holesterol in preprečujejo pojav rakavih obolenj.
Kljub temu, da lahko v trgovinah skozi vse leto kupimo sveže sadje, je priporočljivo, da si kdaj pa kdaj privoščimo tudi suhega, ki je prav tako bogat vir vlaknin, vitaminov in mineralov. V grizljanju suhega sadja lahko uživamo ob vsaki priložnosti, še najbolj pa prija v času hladnejših dni. Vedno ga imamo lahko pri roki, zato si ga brez težav privoščimo celo za malico ali v trenutkih, ko si zaželimo nekaj sladkega. Tako hitro poskrbimo za več energije, potešimo željo po sladkem (zaradi manj vode v sadju, je okus sladkorja še intenzivnejši), hkrati pa poskrbimo tudi za boljšo prebavo. Suho sadje namreč odlično spodbuja prebavo. Predvsem suha jabolka, ki delujejo razstrupljevalno in odganjajo škodljive mikroorganizme. Nenadomestljive so tudi suhe slive, fige in hruške. Suhe slive naj bi upočasnile razvoj arterioskleroze, s tem pa posledično bolezni ožilja. Suha jabolka lajšajo težave z astmo pri otrocih, preprečujejo pojav Alzheimerjeve bolezni, nižajo holesterol in preprečujejo pojav rakavih obolenj.